Cawete inglesse -ing
Li cawete inglesse -ing, c’ est ene cawete di l' inglès ki sieve a fé l’ pårticipe prezintrece.
- She is sleeping = elle est doirmant / elle est ki doime / elle est e trén d’ doirmi
Ci-la pout divni on sustantif :
- We have a meeting = dj’ avans on raploû / nos avans on raploû
- He plays kick-boxing = i fwait del pitante bocse.
Calcaedjes di mots avou l’ cawete -ing e francèsCandjî
francès standårdCandjî
- Je vais faire un brushing
- C' est une vide dressing brocante.
- Des buildings imposants.
- J’ai terminé mon mailing
- Vous faites du jogging ou du footing ?
- C’ est un bon timing
- Une piste de karting
- Une holding luxembourgeoise.
- Où as-tu fait ton percing ?
- On fait du shopping ce week-end.
francès d' BeldjikeCandjî
Mots inglès passés e francès d' Beldjike avou candjmint d' sinse:
- zoning
Calcaedjes del cawete -ing e walonCandjî
Vîs vîs calcaedjes ni vnèt nén d' l' inglèsCandjî
Les vîs vîs calcaedjes del cawete -ing provnèt do neyerlandès u di l' almand. I s' eshût el cawete -in u -én.
Calcaedjes do cmince do 20inme siekeCandjî
Li scrijha provént d' on prononçaedje come e francès. E walon, ça dvént l' cawete -ingue.
Des côps, li sinse est rcandjî :
- meeting = raploû => metingue : rotaedje, raploû po ls eleccions.
- pudding : wastea => pudingue : laecea avou del poure
Les cas di meringue et poudingue el djeyolodjeye (Louis Baijot, 2000)
Calcaedjes del fén do 20inme siekeCandjî
Les calcaedjes del fén do 20inme sieke ont stî rfondoue come cawete -igne (Chantal Denis, 2000). E scrijha Feller, il est scrît -in´, ing´.
Les mots ont sovint wårdé leu minme sinse :
- brifigne ; disbrifigne (Mady Dorcymont, 2014)
- bildigne
- parkigne
- dansigne
- risligne (calcaedje do lussimbordjwès)
- campigne
Mins l' sinse a des côps stî rcandjî.
- living room (« måjhon ») => livigne (bele plaece)
- zonigne
Pus spepieuzmint, gn a des noûmots k' ont skepyî avou l' cawete -igne: caravanigne, adressigne (lisse d’ adresses)
Riwalnijhaedje di mots francèsCandjî
Divant l' cåkêye di mots inglès calkés e francès, li walon walon saye di foirdjî des noûmots. Metans:
- timing => aeura, areuraedje
- footing => rotaedje, trotaedje, traftaedje, foutigne
- jogging => coraedje a pî, djoguigne.
- percing => perçaedje, percigne, oriyete di nez (di tchive, di botroûle).
- brushing => rabeazaedje / rabelixhaedje di tiesse, bruchigne.[1]
SourdantCandjî
- ↑ Scoles di Bive, li 27 di måss 2018