Lingaedje d' oyi : Diferince etur modêyes

Contenu supprimé Contenu ajouté
Pablo (copiner | contribouwaedjes)
Roye 24:
Di l' ôte des costés del schåle, gn a des lingaedjes d' oyi ki sont moirts å djoû d' ouy: bourguignon, beauçron.
Li [[pweturlin]] (et ene miete li [[normand]]) s' ont-st epoirté e [[Canada (payis)|Canada]] (et davance el [[Louwiziane]]), et ont stî on fel [[Motî:soûmint|soûmint]] pol motî et l' accint do francès coinrece do [[Kebek]]. Mins i n' s' î ont nén wårdé tés kés.
Emey les pus vigreus ouy, gn a les troes lingaedjes d' oyi ki sont sol voye do rfondaedje: pweturlin (les prumîs k' ont cmincî, aviè [[anêyes 1990|1990]]), li walon (k' a cmincî si rfondaedje diviè [[1995]]) eyet l' picård (eviè [[anêyes 2000|2000]]). Les troes sont li lingaedje "nåcionå" d' ene intité politike: Walonreye (Redjon Walone), Picårdeye, et l' redjon di XharintePoitou-VindêyeXharinte.
Ridmeure bén vayant eto: li djersiyès, ki n' a pont d' aroke avou li rfondaedje, cåze del pitisté do payis. Il a eto èn aspoya politike.
Li galo a l' tchance d' esse el Burtaegne, la k' on-z alouwe mo des çanses.